Skrb za vodo

.

V preteklem tednu je v Logatcu pomrlo 80% vseh rib (prav tako rakov) od vira onesnaženja do konca Logaščice. To se je sedaj zgodilo že drugič v roku enega meseca. Vzrok za ta pomor rib je v dejstvu, da imamo v Logatcu dotrajan kanalizacijski sistem, ki ne vzdrži več tolikšnega števila prebivalcev. Suša vsekakor ni razlog za uničenje, je pa vsaj dodaten povod, da se bo zadeva začela resneje obravnavati.

Živimo v dobi, kjer ljudje naravo razumemo kot objekt. Učijo nas, da smo bitja na vrhu prehranjevalne verige, bitja razuma, mi smo tisti, ki nam je dovoljeno razpolagati z naravo. Morda so nas naučili celo tega, da je svet le nek prehod, saj kasneje, ko umremo, odidemo v mnogo lepše kraje. Ampak sedaj smo tu. In prvo, kar bi bilo dobro dojeti, začutiti, je ravno to, da smo na zemlji. Tu bivamo, ali bolje, z njo sobivamo. In naše prebivanje je v veliki meri odvisno od tega, kako blizu smo si z njo, kako dobri smo z njo. Ker v resnici se to zvede ravno na vprašanje, kako blizu smo si s seboj in kako dobri smo do sebe.

Ta potok, ki teče tam pri hiši, ni tako daleč od nas. Voda iz pipe ni nič drugačna od te, ki teče po tisti strugi pod oknom. In skrb, s katero skrbimo zase, ne bi smela biti nič drugačna od skrbi za okolje, vodo. Če opustim metaforiko: voda je v nas – ta, ki teče po tisti strugi. Ta, v kateri sedaj plava naš drek in – ženske – vaši higienski vložki, razne vatke in ostal odpadni material, ki ga je tako lahko vreči v stranišče, saj tisto zunaj hiše ni pomembno, mar ne? Če se spomnimo učne ure biologije, pri kateri smo se učili o kroženju vode, hitro ugotovimo, da se bo ta voda vrnila. In zato je pomembno tudi to, kako ravnamo z vodo (mislim predvsem na odpadni material, ki ga mečete v straniščno školjko).

To je le naš delček, ki ga lahko prispevamo. To, da skrbimo zase in za naše okolje, najbolj, kolikor lahko. Za ta pomor dejansko nismo krivi mi. Nismo se mi odločali o kanalizaciji in razmišljali, kako in kaj naj zgradimo. Oni, odgovorni so se, in oni bodo sedaj morali odgovoriti. To je vse.

Mi bomo naredili svoj del in reciklirali, varčevali, pazili na naravo. Oni pa bodo morali na najboljši možni način zaščiti naravo, s katero sobivamo. Zgraditi nov, boljši kanalizacijski sistem. In tako bomo lahko pustili ribam, da živijo in se potrudili še pri vseh ostalih stvareh, ki Logatcu jemljejo ravno tisto, zaradi česar je najlepši – naravo.




Iva Novak